S prepovedjo omalovaževanja podjetja (7. člen Zakona o nelojalni konkurenci) se želi predvsem preprečiti, da podjetje škoduje ugledu svojih konkurentov z ponižujočimi izjavami. Torej zadeva razmerje med podjetji (B2B).

Kršitev tega spada med specifičnejše oblike nelojalnih poslovnih praks in se zato vedno prednostno preverja glede na splošnejše predpise.

Kdor

ravna nelojalno.

5 pogojev za prepovedano omalovaževanje podrobno

Za namene konkurence

…se ravna, če obstaja konkurenčno razmerje med tistim, na katerega se izjava nanaša, in tistim, ki izjavo poda, in slednji izkazuje konkurenčni namen.

Konkurenčno razmerje obstaja vedno, kadar obstaja vzajemna povezava med koristmi, ki jih podjetje doseže s svojim delovanjem, in slabostmi, ki zaradi tega prizadenejo drugo podjetje.

Skratka, to bo vedno veljalo, če imata dva podjetnika isti krog kupcev.

Namen spodbujanja lastne (ali tudi tuje) konkurence na račun drugega podjetja (konkurenčni namen) se pri omalovažujoči izjavi o konkurentu že šteje za danega in se domneva njen obstoj.

Dejstva

… so okoliščine in dejstva, ki so objektivno preverljiva.

Treba jih je ločiti od čistih vrednostnih sodb, torej subjektivnih mnenj, ki ne spadajo pod dejansko stanje prepovedanega omalovaževanja podjetja.

Ali gre pri izjavi za – četudi zelo olepšano – predstavitev dejstev ali je izjavitelj zgolj izrazil svoje mnenje?

Odločilno je, ali izjava vsebuje preverljivo jedro dejstev, ki je dostopno dokazovanju.

Pri presoji izjave in razlikovanju med dejstvom in čisto vrednostno sodbo je treba upoštevati razumevanje ciljne skupine.

Kako se izjava prikaže potencialni stranki kot povprečnemu prejemniku izjave?

Pri tem je treba opraviti celovito obravnavo okoliščin.

Če ima izjava preverljivo, resnično jedro, ne gre za omalovaževanje podjetja po 7. členu, 1. odstavku Zakona o nelojalni konkurenci.

Tudi slike ali tridimenzionalne predstavitve lahko posredujejo ustrezne dejanske vsebine.

Primeri dejanskih izjav:

Če se podjetje na primer označi kot „kobilica“, je to preverljivo, saj je izraz razširjen v gospodarstvu in pomeni podjetje, ki kupuje, izkorišča in nato čim hitreje prodaja druga podjetja, da bi pri tem doseglo čim višji donos.

Ali podjetje dejansko ravna na ta način, je mogoče preveriti s pregledom dejstev.

Prav tako se lahko ugotovi, ali je del stroja „najcenejše od najcenejšega“. To se preveri tako, da se preuči kakovost zadevnega dela.

Rechtsanwalt Peter Harlander Peter Harlander
Harlander & Partner Rechtsanwälte
„Ist eine Äußerung mehrdeutig, muss der Äußernde die für ihn ungünstigste Auslegung gegen sich gelten lassen!“

Pravilo nejasnosti:

Če se časopis na primer označi kot del „rumenega tiska“, se mora izjavitelj sprijazniti s tem, da se izraz interpretira kot opis senzacionalističnih in hujskaških časopisov.

Zato je priporočljiva natančna formulacija.

Trditi ali širiti

Trditev izhaja iz lastne pobude in lastnega znanja. Širjenje pa je posredovanje izjave, ki jo je podala tretja oseba.

Za prepoved po 7. členu, 1. odstavku Zakona o nelojalni konkurenci pa ni pomembno, ali je bilo dejstvo trjeno ali razširjeno. Odločilno je izključno, da je bila izjava podana vsaj eni osebi, ki je drugačna od morebitno oškodovane osebe.

Primernost za povzročitev škode

… je podana, če je širjenje ali trditev primerna za škodovanje poslovanju podjetja ali ugledu lastnika.

Ni pomembno, ali je že prišlo do škode ali je izjavitelj dejansko želel škodovati konkurentu. Odločilno je le, da je izjava objektivno primerna za zmanjšanje ugleda drugega podjetja oz. lastnika pri ustrezni ciljni skupini.

Ni dokazljivo resnično

Rechtsanwalt Peter Harlander Peter Harlander
Harlander & Partner Rechtsanwälte
„Obwohl eine Äußerung wahr ist, kann sie dennoch unlauter nach der Generalklausel des § 1 UWG sein!“

Kršitev prepovedi je podana že takrat, ko resničnosti izjave ni mogoče dokazati. („…ni dokazljivo resnično…“).

Rechtsanwalt Peter Harlander Peter Harlander
Harlander & Partner Rechtsanwälte
„Wichtig: Im Falle eines Rechtsstreits muss derjenige, der die herabwürdigende Aussage getätigt hat, beweisen, dass seine Aussage wahr ist!“

Poseben primer: Zaupna sporočila

Posebna ureditev velja za primer, da je šlo pri izjavi za zaupno sporočilo in je imel prejemnik upravičen interes za informacijo.

Tu mora izjemoma tožnik dokazati, da je izjava neresnična!

Izjavitelj pa je lahko odgovoren le, če je poznal ali bi moral poznati neresničnost dejstva.

Katere zahteve izhajajo iz nelojalnega omalovaževanja?

Pomembne točke