Načini pridobitve

Izključna lastnina

Izključna lastnina premične ali nepremične stvari pripada posamezni osebi brez omejitev. Oseba lahko z njo samostojno razpolaga in se tako sama odloči, kaj želi storiti s stvarjo.

Pri nepremičnini je v zemljiški knjigi vpisan samo izključni lastnik. Prav tako se lahko odloči, ali jo bo pozidal, oddal v najem itd.

Solastnina

Pri solastnini je več oseb lastnikov stvari. Vsakemu solastniku pripada delež (kvota) te stvari. Govori se tudi o „idealnih deležih“. Solastnina ni razdeljena na realne dele, torej nikomur ni dodeljen del stvari, temveč je posameznik solastnik celotne stvari.

Solastnina se lahko pridobi z zakonom, pogodbo ali oporočno razpoložbo. Navadna solastnina je v Avstriji pravilo (§ 825ff ABGB). Poleg tega obstajata še realno deljena lastnina in skupna lastnina. Pri slednji ni niti realne niti idealne delitve, saj pozna zgolj posebne zasebne pravice. Prvo omenjeno je zastarela praksa, ki pa v Avstriji ni več utemeljena (na primer: etažna lastnina).

Etažna lastnina

Posebne določbe o etažni lastnini so urejene v Zakonu o etažni lastnini (WEG).

„Etažna lastnina je stvarna pravica, podeljena solastniku nepremičnine ali lastniškemu partnerstvu, da izključno uporablja in samostojno razpolaga z objektom etažne lastnine.“ (§ 2, odst. 1 WEG)

Etažna lastnina se lahko ustanovi s pogodbo o etažni lastnini, sodno odločbo ali sodno delitvijo. Etažni lastnik je solastnik nepremičnine, ki razpolaga z „idealnimi deleži“ nepremičnine. Za razliko od navadnega solastnika nepremičnine ima etažni lastnik izključno pravico do uporabe določenega stanovanja na nepremičnini. „Idealni deleži“ se ugotavljajo s parifikacijo/izračunom uporabne vrednosti. Izračun uporabne vrednosti mora biti opravljen z izvedenskim mnenjem pooblaščenega gradbenega inženirja ali splošno zapriseženega in sodno overjenega izvedenca za gradbeništvo ali nepremičnine (§ 9 WEG). Izračun je pomemben na primer za ugotavljanje obratovalnih in vzdrževalnih stroškov vsakega posameznega lastnika, saj bi bilo nepravično, če bi lastnik manjše stanovanjske enote plačeval enako kot lastnik velikega stanovanja. Za ustanovitev etažne lastnine je nujno, da se ta vpiše v zemljiško knjigo.