Ugovorna tožba

Ugovorna tožba dolžniku daje učinkovito sredstvo za obrambo pred izvršbo, če določena dejstva nasprotujejo dovolitvi postopka. Postane relevantna, kadar upnik, ki vodi izvršbo, kljub dogovoru, odlogu ali odpovedi nadaljuje z izvršbo ali kadar se v okviru izvršbe zaradi opustitve trdi, da je dolžnik kršil prepoved opustitve.

Pravna podlaga je v § 36 EO, ki natančno določa, v katerih primerih lahko dolžnik uveljavlja ugovore.

Ugovorna tožba dolžniku omogoča izpodbijanje neupravičenih izvršb in zaustavitev izvršbe, kadar niso izpolnjeni pogoji.

Osnove ugovorne tožbe

V izvršilnem postopku sodišče ob dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti ne preverja, ali se je upnik morda odpovedal začetku izvršbe ali ali je dolžnik dejansko storil dejanje, ki mu je očitano. Ta vprašanja se nanašajo na dejstva, ki jih lahko navede dolžnik in ki ne vplivajo samodejno na dovolitev izvršbe.

Ugovorna tožba zato služi kot instrument za sodno ugotovitev takšnih dejstev. Dolžnik vloži ugovorno tožbo, če izpodbija pogoje za izvršbo. Izjavi, da je upnik terjatev že prejel. Navaja, da se je upnik dogovoril za odlog plačila ali da ni kršil domnevne prepovedi opustitve. Tožba je usmerjena proti „Anlassexekution“, torej proti konkretni izvedbi izvršbe, ne proti samemu izvršilnemu naslovu.

Ugovorna tožba ima poseben pomen na področju izvršbe zaradi opustitve. Tam mora upnik, ki vodi izvršbo, v ugovornem postopku dokazati, da je dolžnik dejansko storil domnevno dejanje. Šele ta preizkus zagotavlja, da dovolitev izvršbe ne temelji na zgolj trditvi.

Stranke ugovorne tožbe

V izvršilnem pravu si običajno stojita nasproti dve stranki:

Pri ugovorni tožbi ostaja ta osnovna struktura ohranjena, vendar z zamenjanimi vlogami v sodnem postopku:

S tem se izvršba ne popravlja po uradni dolžnosti, temveč le, če dolžnik postane aktiven in uveljavlja svoje pravice. Postopek je zasnovan kot redni civilni postopek, zato morajo stranke izčrpno predstaviti in dokazati svoja stališča. Upnik mora v postopku dokazati, da so njegove trditve, ki so privedle do dovolitve izvršbe, pravilne.

Namen in učinek ugovorne tožbe

Namen ugovorne tožbe je razglasiti izvršbo za nedopustno, kolikor njeni pogoji ne obstajajo. Ne nanaša se na sam naslov, temveč izključno na izvedbo. Ugodna sodba zato jasno določa, da se izvršba glede konkretne terjatve ali domnevne kršitve ne sme izvesti.

Učinek tožbe je omejen na posamezno izvedbo izvršbe. Sodišče ustavi izvršbo, kolikor sporna dejstva preprečujejo izvedbo. Dolžnik s tem pridobi pravno varnost glede obsega, v katerem je izvršba dopustna in v katerem ne.

Potek postopka

Ugovorno tožbo je treba vložiti pri sodišču, ki je izvršbo dovolilo v prvi stopnji. Odvisno od izvora izvršilnega naslova obstajajo izjeme, na primer pri delovnopravnih zadevah ali preživninskih naslovih. Tožba mora vsebovati vse ugovore, ki jih dolžnik v tem trenutku že lahko navede. To načelo ustreza eventualni maksimi: vsi relevantni argumenti morajo biti navedeni hkrati, kasnejše dopolnitve so izključene.

V samem postopku sodišče preverja izključno tista dejstva, ki so postala relevantna po dovolitvi izvršbe ali ki jih dolžnik izpodbija. Sodišče razglasi izvršbo za nedopustno, takoj ko ugodi tožbi. Pri tem ne razveljavi izvršilnega naslova. Sodišče varuje materialno pravo in popravlja izključno konkretno izvršbo.

Rechtsanwalt Peter Harlander Peter Harlander
Harlander & Partner Rechtsanwälte
„Ugovorna tožba varuje dolžnika pred izvršbo, ki temelji na napačnih ali zastarelih dejstvih.“
Izberite želeni termin zdaj:Brezplačen prvi pogovor

Vaše prednosti z odvetniško pomočjo

Zastopanje odvetnika zagotavlja, da so vsi ugovori pravočasno, popolno in formalno pravilno vloženi. S tem se izognete izgubi pomembnih pravic, saj mora ugovorna tožba vsebovati vsa relevantna dejstva hkrati.

Specializirana odvetniška pisarna poskrbi, da se neupravičeni izvršilni koraki hitro končajo in da vaš pravni položaj ostane jasno in trajno zavarovan.

Pogosto zastavljena vprašanja – FAQ

Izberite želeni termin zdaj:Brezplačen prvi pogovor