Molekularnogenetska preiskava

Molekularnogenetska preiskava v skladu s § 124 ZKP je bistveno orodje sodobnega kazenskega pregona. Služi razjasnjevanju kaznivih dejanj z analizo bioloških sledi (npr. krvi, las, kožnih celic) ali materiala, ki ga je mogoče pripisati določeni osebi. Cilj je identifikacija osumljencev, primerjava sledi ali ugotavljanje identitete oziroma porekla.

Sledi s kraja kaznivega dejanja lahko kriminalistična policija samostojno preišče, medtem ko preiskava osebnih vzorcev načeloma zahteva sodno dovoljenje. Izvedbo opravijo anonimizirani izvedenci s področja forenzične medicine ali molekularne biologije.

Molekularnogenetska preiskava služi identifikaciji oseb z analizo DNK.

Kdaj je molekularnogenetska preiskava dovoljena? Pogoji, potek in pravne omejitve analize DNK v kazenskem postopku.

Področje uporabe

Molekularnogenetska preiskava se uporablja:

Razlikujemo dve skupini primerov:

  1. Biološke sledi: kri, slina ali lasje neznanega izvora, ki so lahko pomembni za kaznivo dejanje
  2. Osebni material: lasje, ščetke ali oblačila, ki so pripisani določeni osebi

Biološke sledi s kraja kaznivega dejanja lahko kriminalistična policija samostojno molekularnogenetsko preišče. Sodno dovoljenje za to ni potrebno, saj potrebna povezava s kaznivim dejanjem že obstaja in preiskava neposredno služi razjasnjevanju kaznivega dejanja.

Nasprotno se analiza materiala, ki je ali bi lahko bil pripisan določeni osebi, lahko izvede le na podlagi odredbe državnega tožilstva in s sodnim dovoljenjem.

Rechtsanwalt Peter Harlander Peter Harlander
Harlander & Partner Rechtsanwälte
„Die molekulargenetische Untersuchung ist ein mächtiges Werkzeug der Strafverfolgung, doch ihre Stärke liegt nur dann im Recht, wenn sie unter strikter Wahrung der Grundrechte eingesetzt wird.“
Izberite želeni termin zdaj:Brezplačen prvi pogovor

Pogoji

Materialni pogoji

Preiskovalni organi izvedejo molekularnogenetsko preiskavo, če prispeva k razjasnitvi kaznivega dejanja, zlasti za ugotavljanje identitete osebe ali razjasnitev porekla.

Formalni pogoji

Izvedba

Izvedenec s področja sodne medicine ali forenzične biologije izvede molekularnogenetsko preiskavo. Preiskovalni material se preda anonimno, Zvezni urad za kriminalistično preiskovanje pa hrani osebne podatke ločeno od vzorcev.

Pooblaščeni inštituti:

Le pri teh pogodbenih partnerjih se lahko rezultati vključijo v nacionalno DNK-bazo podatkov. Po zaključku preiskave je treba uničiti vzorce, ki niso več potrebni, če pripisovanje ni več potrebno.

Shranjevanje in uporaba rezultatov

Rezultati se smejo obdelovati le za namen preiskave. Po zaključku postopka je treba podatke izbrisati ali uničiti.
Posredovanje varnostnim organom je dovoljeno le, če je uporaba predvidena v skladu z Zakonom o varnostni policiji. Trajno shranjevanje poteka izključno v okviru DNK-baze podatkov.

Mednarodno sodelovanje

Avstrija je povezana z mednarodnimi podatkovnimi omrežji:

Zadetek v mednarodnih bazah podatkov zahteva najmanj šest ujemajočih se genetskih označevalcev. Izmenjava osebnih podatkov je dovoljena le ob potrjenem zadetku in v okviru postopka pravne pomoči.

Pravno varstvo in procesne garancije

Pravna sredstva:

Nadzor nad varstvom podatkov:
Zoper ukrepe kriminalistične policije zaradi pomanjkanja poveljniške in prisilne oblasti ni mogoča pritožba na upravno sodišče, je pa mogoča pritožba na Urad informacijskega pooblaščenca.

Prepoved uporabe dokazov:
Nezakonito pridobljeni DNK-dokazi se v kazenskem postopku ne smejo uporabiti. Prizadeti lahko na glavni obravnavi vložijo zahtevo za neuporabo.

Vaše prednosti z odvetniško pomočjo

Molekularnogenetska preiskava posega v občutljive temeljne pravice, saj zadeva zlasti varstvo osebnih podatkov in ohranjanje zasebnosti. Poleg tega imajo lahko napake pri odredbi, izvedbi ali vrednotenju resne pravne posledice, na primer do neuporabnosti dokazov. Nedopustna primerjava DNK lahko tako gospodarsko kot osebno močno ogrozi zaupanje v kazenski pregon.

Pravno svetovanje s strani odvetniške pisarne, specializirane za kazensko in podatkovno pravo, zagotavlja, da se takšne preiskave izvajajo zakonito in da se pravice prizadetih celovito varujejo.

Rechtsanwalt Sebastian Riedlmair Sebastian Riedlmair
Harlander & Partner Rechtsanwälte
„Zwischen Aufklärungspflicht des Staates und Schutz der Privatsphäre des Beschuldigten besteht ein empfindliches Gleichgewicht. Die gerichtliche Bewilligungspflicht ist kein Formalismus, sondern ein zentraler Garant dieses Gleichgewichts.“
Izberite želeni termin zdaj:Brezplačen prvi pogovor

Pogosto zastavljena vprašanja – FAQ