Zastaranje v kazenskem pravu

Zastaranje v kazenskem pravu pomeni, da država po določenem času izgubi pravico kaznovati dejanje ali izvršiti kazen. Namen zastaranja je zagotoviti pravno varnost in preprečiti, da bi postopki ostali odprti neomejeno dolgo. S potekom časa postaja dokazovanje težje, spomini bledijo in javni interes za kaznovanje se zmanjšuje.

Zastaranje pomeni, da kaznivega dejanja ali kazni po izteku zakonsko določenih rokov ni več dovoljeno preganjati ali izvršiti.

Izvedite, kdaj kazniva dejanja ali kazni zastarajo in kateri roki veljajo v avstrijskem kazenskem pravu.

Pomen in sistematika

Zastaranje je bistven instrument avstrijskega kazenskega prava. Posameznika ščiti pred časovno neomejenim kazenskim pregonom in sodstvo sili k hitremu postopku.
Hkrati zagotavlja, da posebej huda kazniva dejanja, kot so umor ali spolna kazniva dejanja zoper mladoletnike, nikoli ne zastarajo.

Kazenski zakonik razlikuje dve vrsti zastaranja:

  1. Zastaranje kaznivosti – se nanaša na obdobje, v katerem se sme dejanje preganjati.
  2. Zastaranje izvršljivosti – se nanaša na obdobje, v katerem se sme že izrečena kazen izvršiti.

Zastaranje kaznivosti

Kaznivost dejanja preneha po izteku določenih rokov. Posebej huda kazniva dejanja pa ne zastarajo.
V skladu s 57. členom Kazenskega zakonika začne rok teči, takoj ko je kaznivo dejanje zaključeno ali se kaznivo ravnanje preneha.

Rok znaša:

Z nastopom zastaranja se ne smejo več odrediti niti odvzem premoženjske koristi niti preventivni ukrepi.

Podaljšanje in zadržanje zastaranja

V skladu s 58. členom Kazenskega zakonika se lahko zastaralni rok v določenih primerih podaljša ali miruje. To velja zlasti, če:

S tem se preprečuje, da bi huda ali nadaljevana kazniva dejanja ostala nekaznovana zgolj zaradi poteka časa.

Rechtsanwalt Sebastian Riedlmair Sebastian Riedlmair
Harlander & Partner Rechtsanwälte
„Verjährung ist kein Zufall, sondern Ausdruck von Fairness. Sie schützt den Rechtsstaat vor endloser Strafverfolgung und sichert die Verlässlichkeit von Urteilen.“

Zastaranje izvršljivosti

Zastaranje izvršljivosti se nanaša na uveljavljanje pravnomočnih sodb. V skladu s 59. členom Kazenskega zakonika izvršljivost pri posebej hudih kaznih ne zastara.
To velja za:

Za vse druge kazni veljajo naslednji roki od pravnomočnosti sodbe:

Tudi odvzem premoženjske koristi, odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi in preventivni ukrepi zastarajo po istih načelih.

Podaljšanje zastaranja izvršljivosti

Rok za zastaranje izvršljivosti se lahko v skladu s 60. členom Kazenskega zakonika podaljša ali miruje, če nastopijo določene okoliščine.
To velja, če:

Če se kazen izvrši, to prekine tek zastaranja. Po končanju izvršitve začne rok teči znova.

Praktični pomen

V praksi je zastaranje pogosto odločilno za dopustnost kazenskega postopka ali nadaljnjo izvršitev kazni. Napačen izračun ali spregledano dejstvo, ki zadrži zastaranje, ima lahko resne posledice.
Zato odvetniki skrbno preverjajo, kdaj se je rok začel, ali je bil prekinjen ali zadržan in kdaj dokončno poteče.

Zlasti pri starejših ali večkrat prekinjenih postopkih lahko natančen izračun roka pomeni odločilno razliko.

Vaše prednosti z odvetniško pomočjo

Kazenski postopek je za prizadete osebe znatno breme. Že na začetku grozijo resne posledice – od prisilnih ukrepov, kot so hišna preiskava ali aretacija, prek vpisov v kazensko evidenco do zaporne ali denarne kazni. Napake v prvi fazi, kot so nepremišljene izjave ali pomanjkljivo zavarovanje dokazov, se kasneje pogosto ne dajo več popraviti. Tudi gospodarska tveganja, kot so odškodninski zahtevki ali stroški postopka, lahko močno vplivajo.

Specializirana kazenska obramba zagotavlja, da so vaše pravice od začetka varovane. Zagotavlja varnost pri ravnanju s policijo in državnim tožilstvom, ščiti pred samoobtožbo in ustvarja podlago za jasno obrambno strategijo.

Naša odvetniška pisarna:

Rechtsanwalt Peter Harlander Peter Harlander
Harlander & Partner Rechtsanwälte
„Machen Sie keine inhaltlichen Aussagen ohne vorherige Rücksprache mit Ihrer Verteidigung. Sie haben jederzeit das Recht zu schweigen und eine Anwältin oder einen Anwalt beizuziehen. Dieses Recht gilt bereits bei der ersten polizeilichen Kontaktaufnahme. Erst nach Akteneinsicht lässt sich klären, ob und welche Einlassung sinnvoll ist.“
Izberite želeni termin zdaj:Brezplačen prvi pogovor

Pogosto zastavljena vprašanja – FAQ

Izberite želeni termin zdaj:Brezplačen prvi pogovor